Deprecated: Function ereg() is deprecated in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/includes.inc on line 178

Deprecated: Function ereg() is deprecated in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/includes.inc on line 182

Deprecated: Function ereg() is deprecated in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/includes.inc on line 184

Deprecated: Function ereg() is deprecated in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/includes.inc on line 186

Deprecated: Function ereg() is deprecated in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/includes.inc on line 188
AO Idrija - Čez Stüdlgrat na Veliki Klek - Verzija za tiskanje

AO Idrija

http://ao.idrija.biz/

Čez Stüdlgrat na Veliki Klek

Že kar nekaj vode je preteklo od kar sem bil na vrhu na katerega je le dan za prvopristopniki solirlal Valentin Stanič. Že takrat sem sklenil, da se nanj pozvpnem še po jugo-zahodnem grebenu, ki razmejuje ledenika Teischnitzkees in Kodnitzkess. Po dolgem, res dolgem dogovarjanju za to nekoliko oddaljeno turo, se s kolegom Francijem končno le dogovoriva, da bo četrtek pravi dan za Stüdlgrat.

 

 


 

 

Nočna vožnja do izhodišča nad Kalsom je s pomočjo najnovejše navigacije, ki nikoli ne zataji, hitro minila. S tempom ostarelega gamsa sva se lotila dostopa mimo koče Studlhutte in naprej preko ledenika Teischnitzkees, kjer nama je zbujajoči se dan nekoliko olajšal delo, saj je ledenik kar poln razpok. V dobrih treh urah vstopiva na greben. Sama smer sledi grebenu in je kar dobro opremljena. Snega je bilo v skali le za vzorec, temperature pa prijetne, tako da sva se v lahkem poplezavanju kar hitro znašla na zajtrkovalnici oz. Früstuckplatz-u, kjer rumena tabla naznanja, da bo šlo od tu naprej bolj zares. No ja, greben se sicer postavi malo bolj pokonci, to pa je tudi vse – ravno prav za možganski odklop iz stresnega vsakdana. Ni minilo dolgo in že sva se pri križu mastila s sendviči. Dobrih sedem ur od avta - ni slabo za mlajša veterana cool. Kmalu se nama pridruži še tržiška naveza s katero smo se spoznali na vstopu v smer. Na vrhu je bila le peščica ljudi, razgledi v prekrasnem vremenu pa res fenomenalni, zato nas kar ni vleklo nazaj v dolino. Nazadnje se le odpravimo preko Malega Kleka do sedla, vmes pa opazujemo navzgor sopihajoče in pomagamo neznancu, ki je zašel na stran pot ter ga usmerimo nazaj v »življenje«. Sestop s sedla je bil videti kar zoprn – poln ledu in blata, zato smo združili moči (beri štrike) in se v dveh elegantnih abzajlih spustili do steze. No, tega, da se nam je vmes naredila tudi štrikova solata pač ne bomo obešali na veliki zvon. Kakorkoli, sestop po ferati pod Erzherzog-Johann-Hütte in naprej po grebenu je hitro minil. Prav tako nadaljevanje po grebenu in spust po železnih lojtrcah na ledenik, kamor sva prišla še ravno pravi čas, da sva se izognila ogromni skupini Srbov, ki imeli pravo malo ekspedicijo. Nadaljevanje v dolino pa se je kar vleklo in vleklo … Pivo pa itak zmeraj paše biggrin