Deprecated: Function ereg() is deprecated in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/includes.inc on line 178

Deprecated: Function ereg() is deprecated in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/includes.inc on line 182

Deprecated: Function ereg() is deprecated in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/includes.inc on line 184

Deprecated: Function ereg() is deprecated in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/includes.inc on line 186

Deprecated: Function ereg() is deprecated in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/includes.inc on line 188
AO Idrija - Novice
Deprecated: Function ereg() is deprecated in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/hpage.inc on line 133

Warning: include(plugins/ajoutemenu/inc/sidebox2.inc) [function.include]: failed to open stream: No such file or directory in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/boxleft.inc on line 100

Warning: include() [function.include]: Failed opening 'plugins/ajoutemenu/inc/sidebox2.inc' for inclusion (include_path='.:/usr/local/php-5.3.29/share/pear') in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/boxleft.inc on line 100

Warning: include(plugins/ajoutemenu/inc/sidebox3.inc) [function.include]: failed to open stream: No such file or directory in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/boxleft.inc on line 100

Warning: include() [function.include]: Failed opening 'plugins/ajoutemenu/inc/sidebox3.inc' for inclusion (include_path='.:/usr/local/php-5.3.29/share/pear') in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/boxleft.inc on line 100

Warning: include(plugins/ajoutemenu/inc/sidebox0.inc) [function.include]: failed to open stream: No such file or directory in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/boxleft.inc on line 100

Warning: include() [function.include]: Failed opening 'plugins/ajoutemenu/inc/sidebox0.inc' for inclusion (include_path='.:/usr/local/php-5.3.29/share/pear') in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/boxleft.inc on line 100

Warning: include(plugins/ajoutemenu/inc/sidebox1.inc) [function.include]: failed to open stream: No such file or directory in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/boxleft.inc on line 100

Warning: include() [function.include]: Failed opening 'plugins/ajoutemenu/inc/sidebox1.inc' for inclusion (include_path='.:/usr/local/php-5.3.29/share/pear') in /srv/disk7/bors64/www/ao.idrija.biz/inc/boxleft.inc on line 100
Obiskovalci

 763955 obiskovalcev

 4 Prisotnih obiskovalcev

Naključna slikaaaa


Prijava za člane

Uporabniško ime:

Geslo:

[ Registriraj se ]



Novice

Občni zbor - Boris 11.11.2016 - 19:43

 
 

V soboto, 10. decembra 2016 bo z začetkom ob 19 uri v Pirnatovi koči na Javroniku občni zbor Plezalnega kluba Idrija.  Vabljeni vsi člani vključno s spremljevalci/kami in tudi tisti, ki boste člani šele postali. Vse dodatne informacije pri novopečenemu alpinistu Mihu na gmail ( klavzar.miha ) ali pa tulifon nulatriena 27556O


 
Komentar   Dodaj komentar !

Sicilija - Tinka 09.11.2016 - 13:43

 
 
                               
Fotografij: 11

Prvi teden novembra sva odšla na Sicilijo. Štiri dni sva bivala v San Vito lo Capo. Med preplezanimi smermi sva splezala smer Pinelsa (120m, 6a+). Zadnje tri dni sva preživela v Mondellu, kjer sva poleg kratkih smeri preplezala še Troppi galli nel pollaio (150m, 6a) in Clessidre (70m, 5b). Vse dni nama je bilo vreme naklonjeno, tako da sva se lahko kopala v morju in uživala na toplem soncu.

Lp,

Tinka in Matej


 
Komentar   Dodaj komentar !

Arco - Sara 03.11.2016 - 10:48

 
 
                                                    
Fotografij: 18

4 dela prostih dni je skoraj obvezno izkoristiti, in mi smo jih. Blaž, Seba, Nejc, Miha, Metka in jaz smo se v petek zvečer odpeljali v Arco, jesensko plezalno meko. Nastanili smo se v kamp ZOO, ki nam je takoj dal vedeti, da je letošnji obisk plezalcev nadpovprečen.

Že prvi plezalni dan je bil sončen in topel, le da so to rahlo pokvarile vrste pred vstopi v smeri. Namerevali smo plezati v Piccolo Dain, vendar smo se zaradi gneče premislili in odšli v Monte Colt. B bistvu smo tam plezali kar vse naslenje dni, sam smo lahko dostop opravili kar peš iz kampa, le malo bolj zgodnji smo morali biti, saj so se kmalu za nami privalile trume plezalcev.

Splezali smo: Follia D'Estate, La Cengia Rossa, Caldo Inverno, Helena, Penelope ..

 

Je pa bila poleg nas v Arcu tudi "apartma ekipa", ki so jo sestavljali, Metka, Boris ter Simona, Jurij, Maja, Špela (ČAO) in Miranda (Soški AO).

V mešanih navezah so splezali Selene, Cane Cico, Nouvele Bianche, Pilastro Massud, Diedro Martini, Calliope.. vmes pa se jim je pripetila tudi nesreča: Metko je zadel padajoči kamen in so jo morali odpeljati na šivanje, ampak je bila kmalu bolje, brez panike. biggrin

 

Kakorkoli, smo kar dobro izkoristili te 4 dni, drugo leto pa spet. wink


 
Komentar   Dodaj komentar !

Prisojnik, južna stena, smer Zvok tišine in Najstnica - Tinka 30.09.2016 - 21:09

 
 
                      
Fotografij: 8

29. 9. 2016 sva se namesto v službo odpeljala na Vršič. Od tam sva se odpravila do vstopa v smer. Najprej sva preplezala smer Zvok tišine (VI-, 180m), ker sva smer preplezala dokaj hitro, sva se odločila, da preplezava še smer Najstnica (V+, 180m). Vreme je bilo prekrasno, le v zadnji smeri so naju začeli obkrožati oblaki, ki so se hitro kopičili in rasli. Sledil je sestop v dolino, v katerem ni manjkalo prelepih razgledov na vrhove zavite v oblakih. Smeri krasi kompaktna skala, lepe plošče in enostaven dostop in sestop.
 
Komentar   Dodaj komentar !

Čez Stüdlgrat na Veliki Klek - JureL 30.09.2016 - 17:15

 
 
                                           
Fotografij: 15

Že kar nekaj vode je preteklo od kar sem bil na vrhu na katerega je le dan za prvopristopniki solirlal Valentin Stanič. Že takrat sem sklenil, da se nanj pozvpnem še po jugo-zahodnem grebenu, ki razmejuje ledenika Teischnitzkees in Kodnitzkess. Po dolgem, res dolgem dogovarjanju za to nekoliko oddaljeno turo, se s kolegom Francijem končno le dogovoriva, da bo četrtek pravi dan za Stüdlgrat.

 

 


 

 

Nočna vožnja do izhodišča nad Kalsom je s pomočjo najnovejše navigacije, ki nikoli ne zataji, hitro minila. S tempom ostarelega gamsa sva se lotila dostopa mimo koče Studlhutte in naprej preko ledenika Teischnitzkees, kjer nama je zbujajoči se dan nekoliko olajšal delo, saj je ledenik kar poln razpok. V dobrih treh urah vstopiva na greben. Sama smer sledi grebenu in je kar dobro opremljena. Snega je bilo v skali le za vzorec, temperature pa prijetne, tako da sva se v lahkem poplezavanju kar hitro znašla na zajtrkovalnici oz. Früstuckplatz-u, kjer rumena tabla naznanja, da bo šlo od tu naprej bolj zares. No ja, greben se sicer postavi malo bolj pokonci, to pa je tudi vse – ravno prav za možganski odklop iz stresnega vsakdana. Ni minilo dolgo in že sva se pri križu mastila s sendviči. Dobrih sedem ur od avta - ni slabo za mlajša veterana cool. Kmalu se nama pridruži še tržiška naveza s katero smo se spoznali na vstopu v smer. Na vrhu je bila le peščica ljudi, razgledi v prekrasnem vremenu pa res fenomenalni, zato nas kar ni vleklo nazaj v dolino. Nazadnje se le odpravimo preko Malega Kleka do sedla, vmes pa opazujemo navzgor sopihajoče in pomagamo neznancu, ki je zašel na stran pot ter ga usmerimo nazaj v »življenje«. Sestop s sedla je bil videti kar zoprn – poln ledu in blata, zato smo združili moči (beri štrike) in se v dveh elegantnih abzajlih spustili do steze. No, tega, da se nam je vmes naredila tudi štrikova solata pač ne bomo obešali na veliki zvon. Kakorkoli, sestop po ferati pod Erzherzog-Johann-Hütte in naprej po grebenu je hitro minil. Prav tako nadaljevanje po grebenu in spust po železnih lojtrcah na ledenik, kamor sva prišla še ravno pravi čas, da sva se izognila ogromni skupini Srbov, ki imeli pravo malo ekspedicijo. Nadaljevanje v dolino pa se je kar vleklo in vleklo … Pivo pa itak zmeraj paše biggrin


 
Komentar   Dodaj komentar !

Alpinistična šola 2016/2017 - Boris 28.09.2016 - 06:39

 
 

as.jpg


 
Komentar   Dodaj komentar !

Počitnice a la Corse - Boris 26.09.2016 - 11:57

 
 
                                                                                                       
Fotografij: 35

Letos so se poletne počitnice preselile v drugo polovico septembra, kar je nagnilo tehtnico tudi k izbiri destinacije. Namesto v francoski granit sem z veseljem sprejel povabilo na korziški granit, pa sva se s Simono prejšnji petek strumno odpravila tem otoškim dogodivščinam nasproti.

 

 


 

Sam začetek ni bil nič kaj fantastično spodbuden, saj naju je spremljalo in pričakalo turobno oziroma vlažno in hladno vreme. Tako sva se v nedeljo raje prelevila v običajna turista in raziskovala plažo ter krasno mestece Bonifacio. V ponedeljek so se vremenske napovedi izboljšale in sva za poizkušino izbrala eno uvodno smer iz vodnička "Over 50", Arete di Zonza v Punta di l'Acellu ( 5+, 360 m ). Na vstopu sva videla par raztežajev višje eno ne preveč hitro četico. Zato sva raje izbrala vstopno varianto po kateri sva za las to četico štirih francozov in ene Francozinje obvozila. So imeli pa ti očitno vodniček  "Over 70", saj se najina vsota 100 let niti ni mogla primerjati z njihovimi vsaj 350. Švignila sva mimo in spotoma prehitela še en mladosten par, pa naju je v tako finem vzdušju kar samo od sebe potegnilo v varianto te smeri (Integrale), ki se ponaša z ocenami do 6a. Po treh urah odlične plezarije se nariševa na vrhu, poiščeva udoben abzajl in z navdušenjem zaključiva uvodno plezarijo.

 

V torek je padla kocka na smer Haddad v Punta di Peru ( 6b+, 240m), ki je znana predvsem po prečki po zares nenavadnih tafonih. Kot da bi velikanska čebela ušpičila kako nerodnost in bi zato njeno satovje okamnelo. Tudi v tej smeri nisva bila sama, ampak sva se znašla bolj na koncu vsaj 5-navezne vrste. Naveza pred nama je bil par iz Grenobla, ravno toliko zgovorna, da na štantih ni bilo dolgčas. Po uvodnih raztežajih sledi presenetljivo lahka ampak zato pa toliko bolj fascinantna plezarija čez tafone, nakar naju čaka najtežje mesto smeri. Plata z oceno 6b+ oziroma lahko tudi 6a+ A0. Glede na ponedeljkovo 6a sem seveda gojil upanje, da se bova nekako že prigoljufala čez, zato sem bil nadvse prijetno presenečen. Resda je šlo nekoliko na knap, ampak uspelo mi je brez A0. Zelo dobra psihična popotnica za naslednje dni. Po krasni izstopni zajedi sledi še udoben spust nazaj pod steno in drugi dan je pod streho.

 

Po dveh dneh plezarije sva si vzela eno mini pavzo in se napotila v 30 minut oddaljeno smer La perillat, v Castellucciu d'Ornuccio, "le" 5+, 200m. Prikupna plezarija po zajedah in seveda tafonih.

 

Četrtek je najin najine počitnice že premaknil v zadnjo polovico, pa sva želela poizkusiti tudi nekoliko bolj moderno Patrimoniu ( 6a, 370m ) v Punta di a Vacca iz leta 2003. Da bi še enkrat preverila njihove 6ajke. Smeri se pozna,da je bolj moderne sorte in narejena za uživaško plezarijo, ki poišče lepe prehode in se izogne lažjim obvozom. Tudi v tej smeri sva imela družbo berlinskega para, ki je bil precej zgovoren, pa so čakajoče minute dokaj hitro minile. Bi pa lahko imela ta smer tudi za stopnjo nižjo oceno, midva se vsekakor nisva kaj prida namatrala.

 

Petek. Že doma ob prebiranju vodnička me Simona opozori na Le dos de l'elephant, ali krajše kar dos, jo vsi poznajo, (6b+ oziroma 6a+ obv in 1x A0 , 280m) v Punta di u Curbu. Smer je bila splezana leta 1989, poteka pa po takem stebru, da gate trga. Čeprav so jo kasneje precej opremili, se jo še vedno drži sloves dolgih runautov in z praktično nično možnost dodajanja vmesnega varovanja. Opogumljena z ocenami preteklih smeri in vseeno z rahlim cmokom v grlu se spraviva do vstopa, kjer tudi tokrat nisva sama. Tega niti nisva pričakovala, saj se slonovega rilca drži tudi sloves najlepše granitne smeri vsaj na Korziki, če že ne v celi Franciji. Postaviva se na konec vrste za tremi Avstrijci in na znak start se zaženem v začetno plato. Tak stil plezanja mi očitno leži, pa jo brez večjih težav zlezem. Tudi čez naslednjo 6a strehco me Simoni ni treba ravno kaj prida vlečt, nakar sledi 6b raztežaj, lep za vse prtste obliznit. Le zadnji meter pred štantom mi zmanjka idej ( morda bi moral poizkusit meter nižje ) in se primem za svedrovec. Po dveh nekoliko lažjih raztežajih pa prilezeva na ta zloglasni rilec. Plošča dobesedno brez oprimkov z oceno 6a, visoko 2 raztežaja. K sreči so se leta 2001 kar lepo izkazali in dodali svedrovce, ki so sedaj na kakih 5 m, kljub temu pa vseeno nisem imel prav nobene želje po temu, da bi preizkušal drsenje po tem granitu. Mogoče je bil nekoliko drugačnega mnenja Avstrijec pred nama, ki je vsaj 3x poletel po kakih 10 m. Zadnjič tako nerodno,da je bil sicer še vedno v enem kosu, ampak brez volje po nadaljevanju. Vseeno poizkusim, navzdol abzajljajoči Italijani mi navržejo  »počasi in mirno«, kar seveda že vem, ampak se je v to pa težko prepričati, ko ti noga na granitu začne počasi drseti. Kljub vsemu mi nekako uspe in na štantu zadnje 6a-jke olajšano zadiham. Do vrha naju čakata še dva raztežaja precej podobne petice, ki pa ima za posledico tudi enkrat večjo razdaljo med svedrovci. In po štirih urah en glasen vrisk, opevani slonji rilec je popustil pod najino trmo smile

 

Epilog. Korzika, kjer je poleg prijaznih domačinov doma tudi izjemno lep granit, prave gore in neokrnjena narava. Kjer klic "pazi kamen"  niti gugle translate ne zna tako prevesti, da bi domačini razumeli njegov stvarni pomen. In vsekakor otok na katerega se marsikdo zelo rad vrača

 


 
Komentar   Dodaj komentar !

Dabarski kukovi, 10. - 15. 9. 2016 - Tinka 16.09.2016 - 17:10

 
 
                                           
Fotografij: 15

V soboto sva se po zajtrku odpravila proti Velebitu. Hotela sva združiti morje in plezarijo, zato sva se odpravila plezat v Dabarske kuke. V Sloveniji naju je spremljalo slabo vreme in prijetnih 23 stopinj, vendar so začele stopinje kmalu ob obali naraščati (30°C) in tudi vreme se je izboljšalo. Sledilo je obvezno kopanje v morju. V popoldanskih urah prispeva v Babič Duliba, kjer si ob planinski koči Kata postaviva bazni tabor. Če je bilo ob morju okoli 30°C sva midva tu uživala v prijetnih 23°C. Drugi dan se kljub nočnemu dežju zbudiva v jasno jutro in se po zajtrku odpraviva plezat Kuk od Korita smer Altweibersommer (5c, 120m). Smer je zelo lepo navrtana in ponuja zelo dobro skalo. Nato sva želela preplezati še kakšno smer, vendar se je nevihta že bližala. Tretji dan se po močnem deževju ponovno zbudiva v jasno jutro in splezava zelo lepo smer na Okrogli kuk, Il Risveglio dei Mascherini (5c, 95m) in Rolling Stones (5b,80m). V slednji so bila varovala nujno potrebna, saj je bilo v celotni smeri zelo malo svedrovcev, v zadnjem raztežaju le eden. Po dnevu počitka in kopanja v toplem morju sva se odpravila plezat v Rujičin kuk smer La figlia del Capitano (5c, 185m). V drugem raztežaj naju je dobil dež in tako sva več kot uro vedrila na polici. K sreči se je skala hitro posušila in sva plezanje lahko nadaljevala. Zadnji dan pa sva si izbrala malo krajšo smer Glivica (5c, 60m), gre za zelo lepo smer, saj ponuja plezanje po škrapljah in žlebičih. Zaradi slabe napovedi sva se nato odpravila domov. V Dabarske kuke se zagotovo še vrneva, saj ponuja neokrnjeno naravo z malo obiskovalci in prijetne temperature. V petih dneh sva srečala le dve navezi in nekaj sprehajalcev.
 
Komentar   Dodaj komentar !

"Češki peščenjaki" ali "Solo climbing trip to Prague" - Sara 15.09.2016 - 09:41

 
 
                                                                                        
Fotografij: 30

Med srednjo šolo in študijem so najdaljše počitnice v življenju, tako pravijo. In priporočljivo jih je dobro izkoristiti. Kot študent naj bi bil že skoraj povsem samostojen in če lahko živiš sam, stran od staršev, zakaj ne bi potoval sam?

Že nekaj časa sem razmišljala o potovanju nekam. Najbrž sama. Ker je drugače in po mnenju nekaterih moraš to narediti vsaj enkrat v življenju. Nekaj časa sem oklevala, nato pa se odločila in kupila karto za vlak. In zaradi vsem dobro znanih peščenjakov, se je moje turistično potovanje spremenilo v plezalno. Pa sem šla.


V sredo, 7.9., sem zjutraj odrinila iz glavne postaje ter po 12 urah in 2 prestopih zvečer prispela v Prago. Pričakal me je Tomas, s katerim sem bila dogovorjena, da bova plezala skupaj in da bom lahko stanovala tistih nekaj noči v njegovem stanovanju. Že naslednje jutro sem z metrojem odšla na dogovorjeno postajo in se tam srečala s Šarko, plezalko mojih let. Skupaj z njenima prijateljema Martinom in Pavelom smo se odpeljali proti prvem plezalnem raju, Prachov, iz Prage je okoli uro in pol vožnje. Najprej sem splezala dve smeri z Martinom, potem pa sva plezali skupaj s Šarko. Konec dneva smo 'proslavili' z mojim prvim pivom na Češkem, nato pa sta fanta odšla domov zaradi obveznosti, midve pa sva našli prenočišče v praznem kampu ob jezeru. Vstali sva ob prvih sončnih žarkih ter se peš odpravile nekaj kilometrov proti istemu plezališču. Plezali sva do popoldanskih ur (splezala sem mojo prvo smer v vodstvu!), nato pa sva morali zaključiti, saj naju je čakalo še nekaj kilometrov hoje do bližnjega mesta, Jičin. Sledil je kratek ogled mestnega trga, nato pa na avtobus in nazaj v Prago.

Komaj sem prispela nazaj v stanovanje, sva s Tomasom že odrinila proti najbolj znanih stolpih, Adršpach. Prenočila sva, kot večina plezalcev, kar na travniku blizu parkirišča, zjutraj pa se je najzanimivejši del začel. Pridružila se nama je Klara, in skupaj smo splezali mojo prvo poč, ki pa niti ni bila tako težka. Vendar nisem vedela, kaj me še čaka. Naslednja smer je bila kamin. Ok, saj imamo kamine tudi v Sloveniji, to ne bi smelo biti problematično. Vendar je bil t.i. squeeze chimney (!?), kateri je bil na mestu širok le kot moja glava. In to je mučenje! Kasneje sem izvedela, da je bil to eden lažjih kaminov, da so nekateri tako ozki, da moraš izdihniti za premik in vdihniti za obstati na mestu. Ali pa da nekateri 'baje' zahtevajo, da slečeš plezalni pas in se z vrvjo privežeš okoli gležnja. Noro! No, temu sta sledili še dve boljši smeri, kateri sta mi bili celo precej všeč. Drugi dan v Ardšpachu pa so se pojavile težje poči in en malo lažji kamin. Sledil je kratek ogled najbolj znanega dela parka, nato pa dve uri in pol vožnje, saj sva se odločila,  da za zadnji dan spremeniva lokacijo. Plezališče Labak bolj ustreza mojemu (našemu) načinu plezanja in tako sva zadnji dan preživela v 'krimpih'. Uživancija, sploh po kaminih. Tako sva se v ponedeljek zvečer vrnila v Prago, torek, moj zadnji dan v tujini, pa sem preživela v centru Prage. Glede na to, da je to ena lepših prestolnic, se že skoraj spodobi mal 'sightseeinga'.

 

Več informacij:

-plezališča

Prachov: stolpi, visoki do nekje 50m, prevladujejo nekakšne luknjice, katere so bolj sloperji, v nekaterih delih prevladujejo 'sand clocks', naravna ušesa v obliki peščene ure, najde pa se tudi poči in kamine, vendar ne ravno veliko. S svedrovci so skromni, daljše smeri (ne vse!) imajo načeloma nekoliko več rink, krajše pa tudi samo po enega. Smer, katero sem plezala v vodstvu, visoka okoli 20m, je imela 1 svedrovec, možno pa je bilo namestiti varovanje okoli peščenih ur. Nižji stolpi si v senci gozda, višji pa imajo vrhove na soncu. Je nekakšen nacionalni park, zato je kar veliko turistov.

Adršpach: stolpi, visoki do 80m, prevladujejo pa poči in kamini. Svedrovcev je zelo malo, saj je v večini smeri možno namestiti lastno varovanje, gurtne z vozli. Tudi ta kraj je nekakšen park, turistov je precej več kot v Prachavu. Je pa toliko boljši občutek, ko sediš na vrhu stolpa, občuduješ neverjeten razgled in nekje daleč slišiš glasove množice, ti pa si na vrhu sam, v miru.

Labak: brez stolpov, skala tako nekako kot pri nas, neka stena hriba. Prevladujejo nekakšne posebne poličke in krimpi, opremljenost pa je povečini boljša kot v Adršpachu. Je pa za pazit, ker baje kar pogosto kradejo, vendar ni večjih množic (v ponedeljek smo bili tam le štirje plezalci).

-Pravila in navade: Na peščenjakih ni dovoljeno uporabljati kovinskih varoval, ki poškodujejo skalo (brez klinov, zatičev, metuljev, le gurtne z vozli). Ni dovoljen top-roping, saj prav tako brusiš skalo. V večini plezališč ni dovoljena uporaba magnezija in pleza se kot v večraztežajnih smereh: prvi, varuje drugega od zgoraj, nato se obzajlata. Ko prvi varuje drugega, ne sme varovati direktno v rinko, saj je največkrat postavljena tako, da bo s tem brusil skalo. Zato iz vrvi samo 'podaljšaš' štant, najbolje tako, da vidiš soplezalca in da se vrv čim manj dotika skale, sploh na robovih. Ni dovoljeno plezanje 48 ur po padavinah, je nevarno pa tudi bolj uničuješ skalo.

Na vsakem vrhu (razen na tistih, ki so dosegljivi brez plezanja) ima vpisno knjigico, kamor se vpišeš. Datum, smer, katero si plezal, in plezalca. Najprej se napiše tisti, ki je plezal v vodstvu. Če sta plezala cug-cug, med imeni napišeš +, če pa sta plezala eden v vodstvu in eden kot drugi, pa vejica. Poleg tega narišeš tudi znak plezalnega kluba v katerem si, če si v katerem. Če sta plezalca v različnih klubih, narišeš logo od plezalca, ki je plezal v vodstvu (nekateri imajo celo nalepke ali štampiljke z znakom). Nato narediš ravno črto! In nikjer ne boš našel kemičnega svinčnika, le navadne.

Imajo tudi navado, da se prvo obzajla tisti, ki je plezal v vodstvu, vrv pa nosi tisti, ki je/bo plezal kot drugi. Če je to ženska, to ne drži nujno.

Na vsakem vrhu se po preplezani smeri stisne dlani, kot pri nas, vendar gre tu le za max 80m smeri.

-Voda, hrana, spanje, vstopnina: Voda je iz pip pitna načeloma povsod, voda v rekah pa je kar umazana. Blizu večine plezališč so pubi ali gostišča, kateri ponujajo tako pivo kot hrano. Trgovin povečini ni zelo blizu. Večina plezalcev spi na prostem, v Adršpachu se je potrebno le umakniti s parkirišča najkasneje ob 8.uri zjutraj, drugače se plača parkirnino. Za vstop v Prachav in Adršpach je potrebno plačati vstopnino, razen če imaš kartico, da si plezalec. Možno je tudi iti po drugih poteh, kjer se izogneš temu, zato ne vem, ali kartica PZS velja.

-Oblačila in oprema: V Adršpachu so zelo priporočljive dolge hlače in dolgi rokavi, kljub vročini. Večina plezalcev nosi srajce (tenke, a kljub temu kar trpežne) in stare, večkrat prešite hlače. Jaz sem imela stare kavbojke in jopo, v katero sem naredila luknji za palec, da rokavi ne lezejo (srajce imajo gumb). Za poči so zelo priporočljive rokavice (meni jih je posodila Klara, drugače stanejo okoli 15eur, lahko pa jih tudi narediš iz tejpa.) in nekakšna zaščita za gležnje. To sem morala kupiti, stane okoli 15eur in se v počeh obnese precej dobro. Vendar se kljub dolgim rokavom in hlačam ne moreš izogniti modricam in praskam.

-Orientacija: Celo Čehi se izgubijo! Dejstvo je, da je okoli 300 stolpov na plezališče in da so vodnički precej nepregledni. Na začetku je samo zemljevid, tloris, kasneje pa opisan vsak stolp in smeri v 2-3 stavkih, brez skic ali slik.

-Cene in moj budget oz total costs: Pivo je okoli 1eur (25-30 kron), plezalni vodnik okol 12eur, pica 5eur, npr avtobus Jičin-Praga 110kron (cca. 3,8eur).

Za vse skupaj sem porabila okoli 210eur, povratna karta je bila 80eur, zaščita za gležnje 15, vodnik (zdaj društven) cca12. Je pa res, da nisem ravno brezglavo zapravljala. Cene v sami Pragi so nekoliko višje, a še vedno normalne.

-Moji vtisi: ljudje prijazni, so hitro preklopili na angleščino, ko so videli, da ne govorim češko, plezališča zelo lepa, a nekatera (skoraj vsa?) za naša merila veliko premalo navrtana. Praga in vsi kraji, kjer sem bila, se mi je zdelo precej varno glede tatvin ali česa drugega. Praga sama pa seveda obljudena , a lepa.

 

Kupila sem vodniček za odsek, nekako 'Najlepše smeri v določenem delu Češke', kjer je veliko bolj pregledno, s skicami in slikami. Težavnosti so med lažjimi (imajo drugo lestvico!) in iz 4različnih plezališč. 

P.S. za dolgo in mogoče na delih nesmiselno novico se zahvalite 10-urni vožnji z vlakom

Ahoj ve skalach!


 
Komentar   Dodaj komentar !

Piussijeva v Pinnacolu - Boris 11.09.2016 - 22:20

 
 
                      
Fotografij: 8

V petek pod večer se z Simono odpraviva rahlo čez mejo in si za prenočišče izbereva prijetno kočo Pellarini, kjer narediva malo gneče predvsem štajerskim sotrpinom. K sreči je zanimivih ciljev tam okoli dovolj, da si ne skačemo v zelje, pa se z veseljem drživa prvotnega plana - Piussijevo v Trbiški krniški špici oziroma njenem predvrhu Pinnacolu.

 

 

 

 


 

 

 

 

Po napornem delavnem tednu je pasalo zjutraj počakati, da se koča izprazni, pa sva se potem v miru odpravila proti najini izbranki. Po uri dostopa se še nekaj časa goljufava, nato pa le naveževa in zaženeva v strmino. Z rahlo pridno varianto lepo opraviva, sledi ravno tako strma in kompaktna plezarija. Miheličeve ocene so bolj dobre štirice in če držijo, se bom moral počasi začet ozirati tudi za kako trojko. Emšo očitno dela svoje wink Kljub lepi in stari smer se gora niti preveč ne šibi pod težo železja, pa je dobro imeti s sabo tudi kakega prijatelja. Nazaj grede si v koči privoščiva le še eno kavo, nato pa šibneva proti domu, kjer se je že ob sedmih začela ena mini žurka in nisva smela zamujati wink

 


 
Komentar   Dodaj komentar !

VDV-DKV - Metka 30.08.2016 - 23:19

 
 
          
Fotografij: 4

V soboto sem z Markotom (ČAO) plezala lepo in kompaktno smer v Velikem Draškem vrhu. Nad smerjo sem navdušena! Gneče v steni ni bilo (za razliko od stanja na parkirišču v Krmi). Po preplezani smeri sva se povzpela na vrh, nato sva mimo tolstega svizca sestopila do Vodnikove koče, kjer niso imeli štrukljev in se ob barvah zahajajočega sonca preko Bohinjskih vratc vrnila na izhodišče. Priporočam.


 
Komentar   Dodaj komentar !

Steber revežev (Velika Mojstrovka) - Metka 26.08.2016 - 21:55

 
 

Prejšnjo soboto sem s Tanjo (ČAO) plezala Steber revežev v Veliki Mojstrovki. Kljub zgodnjemu štartu z Vršiča sva plezali v sendviču - 2 gorenjski navezi pred nama in 2 štajerski navezi za nama. Hujših kanonad ni bilo. Smer sva splezali v časovnem okvirju, ki ga navaja Mihelič. Našli sva opisovane bele bleščeče plošče, pa tudi precej krušljivega sveta. No, mogoče sva bili pa le preveč pod vplivom plezanja v Dolomitih :) Lepo preživeta sobota!


 
Komentar   Dodaj komentar !

Kavkaz 4.7.-28.7.2016 - Metka 26.08.2016 - 21:25

 
 
                   
Fotografij: 7

Julija sem se skupaj s člani ČAO, AK Ravne in članom AO Rašica potikala po Kavkazu. Naše izhodišče je bila alpinisitčna baza Bezengi na nadmorski višini 2200 m. Od tam smo opravili nekaj vzponov na bolj ali manj oddaljene hribe. Vzponi so vključevali dolge dostope, težke nahrbtnike, sneg in skale in dobro voljo. Ledeniškim razpokam in projektilom smo se izognili, prehudega mraza ni bilo, sonce nas je ožarilo, gorske koze so nas z zanimanjem nadzorovale, mi pa smo se čudili Rusom in njihovim alpinističnim tečajem. Ruske ocene mi še vedno predstavljajo nerazumljiv algoritem. Navdušeni smo bili nad mogočnimi stenami in razgledi. Nenavdušeni pa nad birokracijo - konstantnim izpolnjejvanjem takšnih in drugačnih obrazcev ter kazanjem le-teh dotičnim uradnim osebam. Strokovnega dela na dopustu nisem imela. :)

Za aklimatizacijo smo se skupinsko povzpeli na Ukju (4334 m), z Mojco (ČAO) sva nato osvojili še Pik Sella (4329 m), Gidan (4184m), Pik Brno (4110m) in Zahodni vrh Kursantov (3838m). Med počitkom v bazi smo preverjali, kako so navrtane športne smeri v bližnjem plezališču in spoznavali Ruse in državljane Rusije. 

Daljši opis na: http://www.aocrnuce.si/prispevki.php?id=1471

Super izkušnja!


 
Komentar   Dodaj komentar !

Plezanje v južni steni Zapotoškega vrha - Seba 22.08.2016 - 09:26

 
 
Fotografij: 0

Trinajstega in štirinajstega dne v avgustu smo jaz, Blaž,Sara in Nejc plezali v Južni steni Zapotoškega vrha s katere smo imeli lep razgled na dolino Trente. Splezali smo smeri Tango spominov (VI) in Gejša (V+). Smeri odlikuje odlična skala, kjer prevladujejo plošče polne škrapelj in žlebov, smeri so opremljene s svedrovci. V planu smo imeli splezati tudi kakšno smer v severni steni, ampak nam je zmanjkalo časa oz. smo "raje" raziskovali brezpotja v okolici Zapotoškega vrha rolleyes. Malo zmatrani smo se petnajstega odločili da gremo proti domu, na poti pa smo se ustavili še v Trenti, kjer smo splezali par balvanov.  smile

Slike se nahajajo tukaj https://goo.gl/photos/RCZK6oJAVCpcAFVV6

 

 


 
Komentar   Dodaj komentar !

Majina smer v Zapotoškem vrhu - Klemen 17.08.2016 - 17:42

 
 
                         
Fotografij: 9

Vremenska napoved polna sonca, zato smo se v nedeljo ekipa v zasedbi Miha, Metka in jaz odpravili v Zapotoški vrh splezat nekaj »ne navrtanega«. Po prihodu na planino Zapotok smo se odločilo za Majino smer v Zapotoškem vrhu. Pod steno smo se opremili in zagrizli v vanjo. Zaradi ne ravno točnega opisa smo smer na sredi rahlo zgrešili in si jo malenkost podaljšali in otežili. Skala je bila izredno krušljiva, zato smo od naveze ki je plezala malo pred nami dobili precejšnjo porcijo letečih kamnov, na srečo brez posledic. Po končanem vzponu smo se »abzajlali« na drugo stran, se prebili skozi manjšo grapo in sestopili do zavetišča na Planini zapotok, kjer smo srečali še ekipo Nejca, Sare, Sebastjana in Blaža, ki so podaljšan vikend izkoristili za večdnevno plezarijo v okolici planine.


 
Komentar   Dodaj komentar !

4. tradicionalni AO-ŠPO piknik - Sara 11.08.2016 - 20:48

 
 
 
Fotografij: 1

Preteklo soboto smo se že četrtič zbrali na pikniku, letos že drugo zaporedno leto pri Klavžarjevih. Nabralo se nas je kar precej, temu primerno smo tudi spekli kar zajetno količino mesa, spili precej piva in si obdelali mnogo plezalnih (ali pa tudi ne) tem. Glede na precejšnjo udeležbo, upajmo, da bomo tudi drugo leto piknik tako uspešno ponovili. biggrin


 
Komentar   Dodaj komentar !

Frikanje po nemško za odrasle - Boris 10.08.2016 - 14:07

 
 
                                        
Fotografij: 14

Sicer bi v naslovu "za odrasle" lahko uporabil tudi "za ostarele", ampak se tako vseeno lepše bere wink

Skratka, dan po uspešnem pikniku se z Simono v nedeljo nič kaj zgodaj zjutraj ( ob 6ih) spokava v avto in kompas usmeriva proti severu. Okoli 10. ure se zaparkirava na parkirišču Scharitzkehlalm in pogruntava, da sva ( se že skoraj malo čudno sliši ) malo prezgodnja.

 

 


 

 

Ponoči je tu še padal dež in stena je še veselo fajhtna. Počakava uro, nato se pa le odpraviva proti Höher Göl v Jubilejno smer, k nama vseeno postreže z veliko žlebički in šalcami. Le nekatere so še polne vode.  Smer nekoliko spominja na našo Novo centralno, išče lepe prehode in je vsekakor luštna plezarija. Se pa konča sredi hriba, pa je na voljo udoben 6x abzajlski sestop.

Za naslednji dan si izbereva pa turo z bolj strmim dostopom, da se vsaj malo nadihava. Kot nalašč za to je severna stena Feuerhörndl, ki pravzaprav niti ni gora, saj se na vrhu razprostira planota z kravami in vojaki. Slednji imajo tja gor speljano tudi teleferiko, ki pa baje ni namenjena civilistom. Blizu skupaj sta dve smeri, izbrala sva tisto z lepšim imenom - Zvezdni utrinek. Tudi ta je nekoliko podobna prejšnji, lepo opremljena in plezljiva, le ene 2 metra sva se igrala malo klasike čez en čuden previs. Nikjer nisva imela nobene gneče, pa čeprav v steni nisva bila sama. Smeri kar lepo obiskane. Sestop poteka pa ob - vojaški kanalizaciji, ki je speljana čez steno. Nič kaj apetitlih občutek, čeprav nisva nikoli slišala, da bo kdo tam zgoraj potegnil vodo.

V torek se je vreme sfižilo, pa sva jo ucvrla nazaj proti jugu. Zanimiva plezalna področja, precej obljudena in urejena, predvsem pa z odlično skalo.

 

No, pa sem se zopet malo prerinil med novičkopisce, da ne boste sam tamladi filal teh strani biggrin

 


 
Komentar   Dodaj komentar !

Šlosarska - Boris 05.08.2016 - 13:15

 
 
          
Fotografij: 4

Po vsakem dežju posije sonce in tako se je tudi v sredo obetal lep dan. Bi ga bilo škoda zapravit za kake vsakodnevne opravke, pa sva se s Saro zmenila, da se zopet naveževa na skupen štrik. Za prizorišče sva si izbrala zahodni del triglavske stene, zadnji hip sva postavila piko na Šlosarsko smer.

 

 

 


 

 

 

Kljub delavniku v steni nisva bila sama. Zahodna zajeda je bila kar lepo zasedena, midva sva pa sama kraljevala v orientacijskih zankah izbrane smer, ki so nama v vstopnih raztežajih pokurile kar nekaj časa. Po prečki nisva bila glede poteka smeri nič kaj na boljšem, se nama je pa odprlo v bolj strmem delu, ki postreže z sorazmerno lahko plezarijo čez na videz neprehodno previsno steno. V vršnem delu se še malo poloviva, nato pa le dosežva zgornje skrotje in po njem Zlatorogove police, ki naju pripeljejo na Plemenice, kjer naju čaka zasluženo kosilo. Radler je prišel na vrsto pa šele 1000 višincev nižje. V zavetju previsov sva doživela tudi pravo kamnito kanonado, ki se je žal nadaljevala tudi še izven zavetja. Al so bili krivci za najine prestrašene oči kozorogi al morda izstopajoči plezalci na Zlatorogovih policah ne veva, sva pa strašno srečna, da naju je vse sfalilo wink Vsekakor zanimiva plezarija, katero ni ravno za podcenjevati smile


 
Komentar   Dodaj komentar !

Herletova in Decima - Boris 31.07.2016 - 20:53

 
 
                                           
Fotografij: 15

 V sredo je bila kao še kar vremenska napoved, pa sva se z Marijo ( AO Matica) odločila, da pretipava Herletovo v Ojstrici. Smer je legendarna, kar seveda ve že vsak pripravnik, pa se jo skoraj spodobi enkrat spravit pod streho.

 

 

 


 

 

 

Ker je zame to že skoraj v drugi državi, greva že zvečer do Koče na Klemenči jami, kjer lahko le pohvaliva redno in dodatno ponudbo. Zjutraj se ob dokaj normalni uri spraviva na turo in začneva po dokaj lahkem terenu. Prehod čez previs nekako ne najdem iz prve, pa nama vzame nekaj časa. Nato steče bp mimo votlin, čez prečko se 2x oprimem klina, zatem pa začne deževati. K sreči ne ravno močno, pa še kolkrtolk suha po mokri skali zlezeva do poti, kjer naju začne drugič močit. Na sestopu do koče potem še 2x, vedno močneje, do avta pa seveda še petič. Sama smer pa se mi ni ravno vrstila med najlepših 10,  je pa zgornji del vsekakor bolj plezljiv od spodnjega.

Včeraj sva pa z Mirando ( Soški AO ) obiskala bližnje dolomite in sicer skupino Moizza. Do Logarske imam 3 ure vožnje, do tja 4, tako da ni neke bistvene razlike. Zjutraj se odpraviva po lagodni potki proti Pala delle Masenade, kjer se zagledava v smer Decima. Baje je ena najlepših tam okoli, pa se kmalu prepričava, da bo verjetno držalo. Ponuja lepo, čvrsto in navpično plezarijo, varovanje se da precej urediti na skalnih ušesih, šodra smer ne pozna. Za 300 metrov nekoliko podarjene petice porabiva 4 ure, nato pa še markiran sestop in 3 ure čakanja na italjanskih avtocestah. Zdaj pa počasi veselo na počitnice wink


 
Komentar   Dodaj komentar !

4. tradicionalni AO-ŠPO piknik - vabilo - Sara 29.07.2016 - 21:17

 
 
 
Fotografij: 1

!!SPREMEMBA URE!!

 

Plezalci, plezalke!
KAJ? 4. tradicionalni AO-ŠPO piknik
KJE? Pr Klavžarjih (glej sliko)

KDAJ? sobota, 6.8.2016, tam nekje po 19. uri

PRENOČITEV: Možna na armafleksih, v avtih..

Kot lani se bo tudi letos pobiralo prispevek, poleg tega pa bomo veseli kakšnih domačih dobrot.

Zaradi lažje organizacije zbiramo PRIJAVE. Prijavite se meni ali Simoni Bevk (sara.sedej@gmail.com, bevk.simona@gmail.com, na facebooku, po telefonu ali v živo- vseeno, le prijavi se!).

Lepo vabljeni vsi!
Se vidimo! wink

 


 
Komentar   Dodaj komentar !

Jubilejna v Dolgem hrbtu - Boris 25.07.2016 - 23:16

 
 
                
Fotografij: 6

Za soboto so bili sicer malo bolj smeli plani, pa je naporni delovni teden naredil svoje in sva s Simono zavila proti planu B, ki se je nahajal nad jezerskimi Ledinami. Dostopa sicer ni le za vzorec, je pa dobra plat, da znajo na Ledinah skuhat okusno kavo.

Malo pred 10. se le naveževa pod Jubilejno, ki od daleč ponuja več ali manj kaminsko oz graparsko plezarijo. Pa je prijetno presenetila, skala je odlična, kaminov komaj za vzorec in ob 2. se že zadovoljno razveževa v vršnjem skrotju. Da zadostiva moji lenobi poiščeva sistem sicer ne ravno kompaktnih prečk, ki naju v uri  privede do markirane poti, nato pa hajd do Češke koče in domov. Vsekakor lepa in priporočljiva tura.

 

Sva se pa prejšnji teden v rokavicah in kapi prebijala čez Kranjsko poč, naslednji dan pa v družbi Tanje probala ogreti premražene kosti v Zahodni zajedi Rušice. Pa jo nekako ne bi uvrstil med kakšne lepotici, je bila tokrat veliko boljša izbira wink


 
Komentar   Dodaj komentar !

Pocarska v Mali Mojstrovki - Neza 25.07.2016 - 13:53

 
 
                      
Fotografij: 8

V soboto , 23. julija sva se z Matijem pripeljala na Vršič, spokala rukzake in se zapodila po gruščnati poti proti Mali Mojstrovki. Ker ura ni bila več rano zjutraj, se je po kucljih nad Vršičem že nabiralo sprehajalcev, plezalcev,  turistov in planincev. Midva sva po kake pol ure hoje prišla do vstopa v Pocarsko smer (IV/IV, 200 m), ki se nahaja v vzhodni steni Male Mojstrovke. Med natikanjem plezalne garderobe so se nama pridružile še tri naveze Hrvatov, od katerih se je ena odločila za plezanje sosednjega Pstuha, dve pa za Pocarsko smer. Spustila sva jih naprej, misleč, da bodo veliko hitrejši od naju. Tako sva se še malo načakala pod steno, nato pa se podala v smer. Plezanje je bilo prijetno, na nekaterih mestih tudi nekoliko težavno, sploh zaradi razmajane skale, ki stalno leti v ''podn''. Kar nekaj časa sva izgubila s čakanjem navez pred nama, kar sva izkosristila za malico in razgledovanje. Po izstopu iz smeri sva se povzpela do grebena, nadaljevala pa po ''ta hitri'' varianti sestopa do Vršiča - po melišču.


 
Komentar   Dodaj komentar !

Veliki vrh - Sara 24.07.2016 - 10:16

 
 
                                  
Fotografij: 12

V soboto se je ekipa v sestavi Blaž, Sebastjan, Bojan, Nejc in jaz v zgodnjih jutranjih urah odpravila na Jezersko. Zahodna stena je bila večino dopoldneva prijetno v senci, ko pa se je vanjo uprlo sonce, je postalo grozno vroče. Naveza Bevk-Bizjak je splezala Prepih, Pomol in Valček, naveza Pivk-Klavžar-Sedej pa Sanje neke gospodinje in Črni metulj nato pa sva z Nejcem sama splezala še Valček. Pričakovano smo plezanje zaključili ob jezeru na pivu. wink

 


 
Komentar   Dodaj komentar !

Škrbinska plošča - Tinka 17.07.2016 - 21:47

 
 
             
Fotografij: 5

 V soboto, 16. 7. 2016 sva odšla plezat na Škrbinsko ploščo smer Izpolnjena želja (V/III-IV, 250m). Avto sva pustila na planini Kuk in se po 2,5 uri hoje znašla pred vstopom v ploščo. Lepa, trdna in dobro pregledna plošča je že na pogled obljubljala čudovito plezarijo. Po preplezani smeri sva se povzpela še na Vrh nad škrbino, kjer sva uživala v razgledih.

Slike sledijo...

 


 
Komentar   Dodaj komentar !

Zapotoški vrh - Staša 12.07.2016 - 09:13

 
 
                   
Fotografij: 7

V soboto, 9. 7 smo se jaz, Boris Sedej, Jože Tončič ter Simona Bevk in Bojan Pivk odpravili plezat v Zapotoški vrh.

Dan je bil lep in zagnali smo se v breg proti bajti na Zapotoku. Simona in Bojan se odpravita plezat Jetijevo smer desno od naše - Likar-Markič. Mi trije plezamo ''vagončka'' - hvala Borisu za vso podeljeno znanje :) No, smer pa se je 2 raztežaja pred vrhom  zame predčasno končala - z vrha prileti kamen meni v meča. Rana je odprta, oskrbim si jo, Boris se spusti do mene in se odločiva da vseeno kličemo 112. Helikopter pride v manj kot 15min in že sem na potu v SB Jesenice. Odnesem jo dobro-12 šivčkov in misli so že pri naslednji turi :)


 
Komentar   Dodaj komentar !

Paklenica - Miha 06.07.2016 - 22:15

 
 
          
Fotografij: 4

V četrtek 30.6 sva z se z Meto pridružila Marku in njegovi družini v Paklenici. Zgodna jutra smo si rezervirali za plezanje ostali del dneva pa preživeli blizu morja. Tako sva v petek splezala Cirkus in Watersong, v sobota se nama je pridružila še Meta in podali smo se v Zimski cvijet v nedeljo pa ko so bile blazinice že malo načete od detergenta in pomivanja posode, pa v Stup v Danajo pa Pero. Odličen vikend, dobra družba pa še Navadni Rebrinec mi je pustil spominke na nogah….
 
Komentar   Dodaj komentar !

Začetni alpinistični tečaj na Kamniškem sedlu - Sara 05.07.2016 - 16:28

 
 
                                                 
Fotografij: 17

V sredo smo se ob šestih zbrali pri žicnici v Kamniški Bistrici. 10 vedoželjnih tečajnikov in 5 izkušenih inštruktorjev se je po odložitvi prtljage odpravilo Kamniški koči naproti. Tokrat je bila idrijska ekipa precej številčna: barve tečajnikov smo zastopali Blaž, Martin, Nejc K. in jaz, Boris in Nejc L. pa sta se pridružila kot inštruktorja. Prvi skupni večer je bil namenjen spoznavanju udeležencev, določevanju navez in pripravam na prvi skupni vzpon.

Prva smer naslednjega dne je bila predvsem namenjena temu, da inštruktorji vidijo naše znanje in se lahko glede na to odločajo o načrtu za naslednje dni. V četrtek smo cel dan preživeli v stenah, v petek pa nam je malce zagodlo vreme. Namesto popoldanske smeri smo imeli predavanje o orientaciji in izvedli teoretične ter praktične vaje. Sobota je spet sledila izvirnemu planu in tako smo se že nekoliko utrujeni po dodatnih dveh smereh zvečer zbrali na družabnem večeru.

Prva ekipa proti drugi, skeči, zvita alpinistična vprašanja, zvijanje štrika in vozli so vodili do atrakcije večera. Plezanja po mizi (table climbing). Po treh dneh plezanja lahkih smeri pa smo končno lahko uporabili naše bicepse, čemur je sledilo ogromno smeha, padcev in spodbujanja.

Nedeljsko dopoldne smo zaradi padavin preživeli v koči ob predavanju in filmu, po kosilu pa smo odhiteli v dolino na zasluženo pijačo in si po njej pomahali v slovo.

 

Zame je bil tabor izjemna izkušnja, saj smo močno nadgradili svoje znanje, predvsem zaradi plezalnih metod, ki omogočajo varno plezanje v vodstvu pod budnim očesom inštruktorja. V teh štirih dneh smo vedno znova ponavljali že osvojeno znanj in se učili novih, zelo uporabnih stvari.

Zahvala gre seveda inštruktorjem, ki so nam potrpežljivo dovajali znanje, ter izjemno prijaznim oskrbnikom koče za zelo udobno in prijetno nastanitev. wink


 
Komentar   Dodaj komentar !

Vežica, Lučki dedec - Miha 30.06.2016 - 07:02

 
 
    
Fotografij: 2

Ponovno bolj slaba napoved za vikend in z Jakom(AK Vertikala) sva morala najine plane prestaviti še za kakšen čas in se v petek raje priključila taboru na Korošici (AK Vertikala). V soboto sva zgodaj ustala in se podala v Vežico, v smer Geršak-Grčar. Po preplezani smeri je padla odločitev, da se podava še v Levo smer v Lučkem Dedecu, pri pristopu pa se nama je pridružila še Maja. Odlično plezanje pa je preprečila nevihta in sledil je umik iz stene. V nedeljo pa sva se odpravila še v Anžin-Pintar-Pristovšek in nato do nevihte uspešno sestopili v dolino. Lep vikend v dobri družbi.
 
Komentar   Dodaj komentar !

Pozdrav poletju - PIKNIK - Miha 14.06.2016 - 22:12

 
 
 
Fotografij: 1

V petek 17.6.2016 vabljeni vsi člani, simpatizerji, boljše/lepše polovice v Strug na »piknik-pozdrav poletju«. Piknik po 18:00, tečajniki ob 16:30 začnejo s prikazom svojega znanja, obenem pa navijamo in sodelujemo pri tekmi Adventure race ...

Parkirišča pri skali, kjer gre most čez reko, so rezervirana za reševalna vozila. Tako, da prosimo če se lahko parkira malo višje, nižje ob cesti in se malo sprehodi po cesti.




 
Komentar   Dodaj komentar !

Večer gorniškega filma: Afganistanska zima - Boris 13.06.2016 - 22:45

 
 
 
Fotografij: 1

 

V torek, 14.06.2016 ob 19 uri v kinu Idrija.

( http://www.idr.sik.si/si/izdelek/1745/

Dogodek je soorganiziran z Društvom za gorsko kulturo.

 

 

 


 
Komentar   Dodaj komentar !

Friko v Klemenči peči - Boris 12.06.2016 - 11:45

 
 
                   
Fotografij: 7

V teh modernih časih so tudi pristopi nekoliko drugačni kot v preteklosti in namesto tapravih hribov velikokrat pridejo na vrsto tako in drugače navrtane ali nabite zadevšćine. Se da na udoben način malo napilit dotik skale.

Že prejšnji teden sva s Simono obiskala Klemenčo peč. Izbrala sva si za naju nekoliko mejno težavnost, smer Friko ( 6a+). Pa nama je presenetljivo kar dobro šlo, na štantu pod počjo sva v zavetju previsne stene prevedrila manjšo plohico, ki pa naju je pregnala v začetku zadnjega cuga. Takrat sva ostala brez pike na i, ampak ker je smer zelo lepa, sva se odločila za ponovitev. 

Včeraj je bilo zopet napovedano malo čudno vreme, pa greva dopoldne še enkrat v tega Frikota. Da bodo občutki še lepši sva si tokrat zamenjala cuge in bila hitro nad počjo. Zadnji se nama je zdel res še najtežji, pa vseeno krasen. Bo treba it naslednjič še v kako sosednjo smer smile

Po udobnem sestopu sva si privošćila še malo izplezavanja, pa sva skočila še čez  Sarti-ja ( VI-/V+), na vrhu srečala prve deževne kapljice in se do minute natančno pred ploho uspela spravit do avta.


 
Komentar   Dodaj komentar !

Paklenica - Sara 25.05.2016 - 07:35

 
 
                      
Fotografij: 8

Že nekaj časa smo nameravali obiskati Paklo, vendar nam je vedno vreme pokvarilo načrte. Tokrat vremenska napoved ne bi mogla biti boljša, zato smo spakirali in se odpravili proti morju. Ekipo smo sestavljali: Blaž, Nejc, David, Boris, Simona (ČAO) in jaz. Prvi dan se je naveza Simone in Borisa odpravila v Slovenski oz. PIPS, ostali štirje pa smo se spopadli s Klinom. Naslednji dan sta Blaž In David splezala še Danajo, Thüringer weg in Catch the rainbow, Boris in Simona sta osvojila Kačo, midva z Nejcem pa relaksacijsko Flex&Rex. Vikend je minil hitro, a fajn, slike pa naj povedo še ostalo. smile


 
Komentar   Dodaj komentar !

Večer gorniškega filma - Boris 10.05.2016 - 07:39

 
 

Črte na nebu, Panorama, Visoki in mogočni. Danes ob 19 uri v kinu Idrija. So bili predvajani letos  na Gorniškem festivalu, zdaj je prava prilika za zamudnike smile

http://www.idr.sik.si/si/izdelek/1716/vecer-gorniskega-filma-10-05-2016/


 
Komentar   Dodaj komentar !

Pred-prvomajski Arco - Boris 02.05.2016 - 17:44

 
 
                         
Fotografij: 9

Ni čudno, da je mesec maj tako zaželjen in opevan. Snežnim navdušencem nudi še vedno dovolj zimskih radosti, se pa najdejo tudi taki, ki jih že vleče v topla področja, sredi kraljestev kratkih majic, prvih sramežljivih dekoltejev in seveda mamljive skale.Pravo malo odskočno desko pa nudijo prvomajske počitnice in tako sva si tudi midva rekla - ne, doma pa ne bova ostala. Tokratne karte sva stavila na Arco in njegove že prej opisane opojnosti.
 

 

 


 

 


V torek zjutraj rahli zastoji na italjanskih avtocestah ravno ne pripomorejo k brilijantnem vzdušju. Sva se pa le z nekajurno zamudo pripeljala na zgornji konec Gardskega jezera in si za svojo prvo rekreacijo izbrala Nel cielo di Dro ( 5c, 350m ) v Anglone South. Skala je bila podobna  kot v domačem Strugu, kak kamenček je lahko ostal tudi v roki, generalno gledano pa čist prikupna smer. Za v sredo bi lahko rekel, da nama "vremena niso bila naklonjena". Kar z drugimi besedami pomeni španciranje po Arcu in čekiranje plezalske robe v firbcev vajenih trgovinicah. Se je pa pozno popoldne zvedrilo in friknila sva dve kao 100 metrske smeri v Piramide Lakshmi. Vremenska dekoracija je tudi tam poskrbela za bele kapuce vršacev in v sicer dokaj toplo dolino Sarca je vetrič tudi nam taspodnjim prinesel nekoliko svežine. Kratke maijce in dekolteji so se skrili pod živobarvni svet jopic, vetrovk in celo kake tanke puhovke, prsti in misli so ostale tople. Lo Scudo in smer Amici del sottobosco ( 6a, 280 m ) je bila tokratna izbira in male poličke so v dokaj strmih ploščah prikupno vodile proti vrhu smeri, ki se konča sredi stene. So bile pa v Manolovi zajedi ( Pian dela Paia, Cesare Levis, VI A0/ V+, 300m ) poličke kdaj tudi malo večji in že kar preveč spolirani grifi, je pa tudi naklonina cele smeri nekoliko večja od bolj platastih sten. Zadnji dan pred poslabšanjem vremena je pa hotela dobiti svoje mesto v najinem seznamu tudi Selene  v San Paolo, pa je sobota pokazala svoje zobe in nama pred nos nastavila dve italjanski navezi. Nisva se dala zmesti in sva odšla do taprve primerne smeri, ki bi čakala samo naju. Usmilil se naju je Orfeo  ( VI, 250m ), naju hotel v prvem raztečaju malo prestrašiti ( v 30 m 1 svedrovec, zato pa tisti z obročkom), pa se nisva dala. Nagrajena sva bila z lepo smerjo za tokratno slovo in kavo. Slednjo sva si seveda neodvisno od Orfeja sama častila, je pa pomenila zaključek teh prijetnih počitnic. Za AOI in ČAO sva se trudila Boris in Simona biggrin


 
Komentar   Dodaj komentar !

JUREK, gorniški film - Boris 14.04.2016 - 13:23

 
 

Zmagovalec letošnjega gorniškefa festivala, Poljski film JUREK se nam bo za vse zamudnike ponovno predstavil. Jutri, v petek 13. aprila v kinodvorani v Idriji. http://www.idr.sik.si/si/izdelek/1681/jurek-15-04-2016/


 
Komentar   Dodaj komentar !

iz tamarja - BojanP 07.04.2016 - 17:17

 
 
          
Fotografij: 4

 

V nedeljo 3.4.2016 smo se jaz, Marko, Katja in Staša v nočnih urah odpravili proti tamarju. Od tam smo skupaj krenili proti Jalovčevemu ozebniku, pod ozebnikom pa sta se Katja in Marko odločila, da ne bosta šla skozi fronto kamenja in zavila na Kotovo sedlo. S Stašo pa sva se odločila skočiti na ozebnik. Smučanje po ozebniku ni bilo kaj prida, kasneje pa glede na razmere solidno. Smučanje iz Kotovega sedla je bilo pa (baje) že od samega začetka odlično. 

Fotograf kot vedno : Katja


 
Komentar   Dodaj komentar !

Pokljuška triologija - JureL 01.04.2016 - 23:34

 
 

Zaradi precej toplega vremena sva opustila misel na pikanje po grapah in smučanje z vrha. Bova pač samo smučala ...

Z Rudnega polja štartava še v temi, a na Plesišču naju že ujame sonce. Pol ure kasneje sva občudovala Očaka, ki se je že kopal v soncu. Kičasto vreme so motili le močni sunki vetra. Nadaljujeva po slemenu proti Srenjskemu prevalu, a naju je pobočje, ki se izteče v zahodno grapo premamilo, zato zavijeva navzdol. Odlična smuka vse do dolinice pod Jezerci. Spet vpreževa pse in jih usmeriva proti Velikemu Draškemu vrhu - odlično so grabili. Sonce je že kar močno, sneg pa posledično povsem gnil. Že ob 9ih je bila temperatura +10°C. Bo treba čimprej opravit s pobočji, ki se nastavljajo soncu, da se slučajno kaj ne "odpelje" in zato se tudi na VDV prav nič ne obirava. Smuka sicer ni bila tako dobra kot z Viševnika, a kljub težkem snegu še vedno povsem spodobna. Zavijeva na Studorski preval v zavetrje na malco in pogledujeva proti Ablanci. Greva! Smučke na nahrbtnik in cepine v roke. Trdo sicer ni bilo, sva jih pa malo zatikala za skale in tako lažje napredovala navzgor. Sneg tukaj na sevenem pobočju ni bil tako gnil, zato se odločiva za spust z vrha direktno navzdol po prvem desnem žlebu, ki je sicer kratek a zelo strm. Skozi žleb smučava z zamikom, nato pa "ga spustiva" vse do Jezerc. Spet vpreževa pse - tokrat je smer Srenjski preval. Od tam pa nadaljujeva po grebenu še enkrat na Viševnik. Tukaj spet srečava skupino Švicarjev, katerim so očitno bolj kot njihov všeč naše Alpe. Spust z vrha je bil nato le še rutina. Na smučeh sva se pripeljala vse do avta, kjer sva lušno turco kronala s pivom Franci in Jure cool

Moram pa napisat še to, da je v osončenem Toscu kar fajn pokalo in grmelo navzdol. Tudi nama se je dvakrat malo odpeljalo ... Sneg je povsem razmočen, zato le previdno ...

fotke - https://picasaweb.google.com/jure.laharnar/PokljuskaTriologija?authuser=0&feat=directlink


 
Komentar   Dodaj komentar !

Dobrač, Stol, Triglavska magistrala - Miha 28.03.2016 - 14:04

 
 
                                                             
Fotografij: 21

Med tednom ni časa, za vikend pa malo peš,poplezat malo na smučke pa ni časa, oziroma si ga ne vzamem za spisat novico. Danes pa zunaj dež, tako da skoraj ni izgovora, da ne napišem par vrstic. ............................................................................................................................................................................................ 13.3.2016 Dobrač-- Napoved je slaba, zato se Jaz Miha, Bojan, Katja, Valter in Metka K. odločimo za cilj, kjer nas na vrhu čaka odprta koča. Skozi delno deževno Gorenjsko, čez Korensko sedlo do Heligengeist/ Sveti duh. Ob rahlem sneženju po zapuščenem smučišču v meglo, kjer malo krožimo, nato pa najdemo table ki označujejo pot do vrha od parkirišča Rosstratte. Po položnem pobočju ob vetru dosežemo vrh in se podkrepimo v koči, nato pa večji del poti skozi meglo v dolino. ............................................................................................................................................................................................ 19.3.2016 Stol in Podna-- Začetek po tekaški progi, nato pa po dobro zvoženem suhem snegu do sedla Vrtača. Na naši strani že nekoliko južen sneg, nato pa proti vrhu ponovno suh sneg. V 4 h jaz in Meta doseževa vrh, se malo posončiva, nato pa enkratna smuka v dolino. ............................................................................................................................................................................................ 26-27.3.2016 Triglavska magistrala-- V Ljubljani z Bojanom pobereva še Metko K. in skupaj se odpeljemo do spodnje postaje nihalke za na Vogel. Z drugo kabino se zapeljemo na višino 1535 m, kjer se začne tudi naša avantura. Spustimo se na planino Kal 1345m, nato pa se počasi dvigujemo do Konjskega sedla 1782m. S sedla krajši spust nato pa malo gor malo dol v sprejemljivem vremenu vse do doma na Komni. Pošteno se najemo,zunaj se zjasni,malo odpočijemo nato pa krenemo proti koči pri Triglavskih jezerih. V zimski sobi 4 Čehi, drugače pa nobene žive duše. V želji po samoti se odločimo, da skočimo še na Prehodavce pa tam prespimo. Po prihodu v zimsko sobo pa ugotovimo, da so v zimski sobi 4 Čehi, eno posteljo pa zavzema pes zavit v odeje… Zjutraj pri fantastičnem dnevu in meglo po dolinah osvojimo Kanjavec, se spustimo v Velsko dolino, nato pa čez Konjsko sedlo in Kalvarijo na Kredarico. Malo počakamo še na naš prevoz (Katja in Meta) in skupaj se spustimo do Kovinarske koče v Krmi, Nato pa po Makadamu nadaljujemo do Kurje vasi.
 
Komentar   Dodaj komentar !

Komna 5-6.3.2016 - Miha 11.03.2016 - 21:30

 
 
             
Fotografij: 5

V soboto smo se jaz Miha, 2 x Simon(Vipava) in Meta odpravili na obisk k skupini turnih smučarjev, ki uživajo v koči pod Bogatinom. Štart od koče pri Savici, kjer je močno deževalo, približno na polovici poti se je pa dež spremenil v sneg. Debelina snežne odeje se je hitro povečevala in na Komni je debelina snežne odeje krepko čez 2 m. Zvečer sledilo malo druženja, v nedeljo pa smo se pridružili skupini in v spremenljivem vremenu odšli na Vrh nad Gracijo in na Srednji vrh. Med potjo nas je nekaj časa spremljalo sonce, nato pa večinoma snežne plohe. Pred odhodom smo se še poslovili, zahvalili za gostoljubje in se spustili do avtomobila.
 
Komentar   Dodaj komentar !

Turni smuk Cima Bella - Janck 23.02.2016 - 17:02

 
 
       
Fotografij: 3

V soboto 20.2.2016 se z atom odpraviva na lov za pršičem in pot naju nanese naprej od Tarvisia mimo Ugovizze do izhodišča od kjer se s turnimi odpraviva na Cimo Bello. Zjutraj skromnih nekaj stopinj pod ničlo ne obeta nič dobrega, vendar med samo potjo vidiva da je povsod prisoten pršič. Na vrhu sva nekaj čez 12.00 kjer pomalicava in se pripraviva za spust. Navrhu do sedla nekaj tršega snega, pod sedlom pa taprava uživancija - pršič, ki pa je bil že kar dodobra zvožen vendar sva le našla nekaj nedotaknjenega. Nižje pa se je že poznala popoldanska ura in nekaj stopinj nad ničlo ter težak moker sneg. Vendar je bil dan dobro izkoriščen. Potek celotne ture je strnjen tudi v na povezavi www.youtube.com/watch eek


 
Komentar   Dodaj komentar !

Alpinistična šola - zimska tehnika na Zelenici - BlazB 15.02.2016 - 19:16

 
 
                                  
Fotografij: 12

V soboto 15.2. so bile na sporedu vaje iz zimske tehnike. Pot nas je zanesla na Ljubelj, od koder smo se nekateri peš drugi pa s turnimi smučmi odpravili na krajšo turo do doma na Zelenici. Po krajši pavzi smo kmalu »zagrizli« v sneg in  z norveško ter švicarsko metodo preverili trdnost snežne odeje, ki je bila kljub sveže zapadlemu snegu kar solidna. Nekoliko bolj zanimivi pa so bili naši podvigi pri iskanju "pogrešanih" s plazovno žolno in sondo smile. Pred spustom nazaj pa obvezno še malo domače kulinarike, da se nadoknadijo porabljene kalorije. Suma sumarum: dobra tura v fini družbi ob lepem vremenu.

Tokratni udeleženci smo bili Danilo, Miha, Metka, Mateja, Neža, Matija, Nejc, Jan, Rok in Blaž.

Več pa v video footage-u (Avtor: Jan Sedej) smile

https://www.youtube.com/watch?v=OUwBRYcqPz4


 
Komentar   Dodaj komentar !

Predavanje OBISKOVALCI NEKORISTNEGA SVETA - MARKO PREZELJ - DaniloS 11.02.2016 - 11:33

 
 
 
Fotografij: 1

Vabimo vas na predavanje, ki bo v petek 4. marca 2016 v Filmskem gledališču Idrija ob 19. uri.






 


 
Komentar   Dodaj komentar !

Gumma 6.2.2016 - Miha 08.02.2016 - 11:34

 
 
             
Fotografij: 5

Mila zima pri nas in snežne razmere pri severnih sosedih poskrbijo,da vožnja traja skoraj toliko časa kot sama tura. Vsaka stvar je pa za nekaj dobra in tudi dolga vožnja nas je pripeljala do lepo zasnežene in urejene pokrajine nad vasico Lessach. S smučmi na nogah od avtomobila po sankaški progi do koče Wildbachutte. Do koče po suhem snegu, od koče proti vrhu pa že po deloma ojuženem snegu. Na vrhu se še poslikamo in spust do koče, kjer se ob spomladanskih temperaturah posončimo in po sankaški progi do avtomobila. Ob vračanju domov še postanek, na katerem ob težavah z iskanjem velike mize ugotovimo, da se nas je nabralo 13, z našega odseka 5.
 
Komentar        1 komentar, preglej / dodaj !

Kleiner Pleißlingkeil - Boris 31.01.2016 - 20:07

 
 
                         
Fotografij: 9

Včeraj sem se pridružil četici turnih uživačev v glavnem iz ČAOja in odpravili smo se na 2417m visok avstrijski hribček, katerega ime niti ne znam prebrati (  Mali  Pleißlingkeil ). Pa me to niti bi kaj prida motilo. Snega resda tudi tam ni ravno v izobilju, ga je pa dovolj, da pod smučkami ni škrtalo. Vreme je bilo kičasto, sneg super smučljiv celo za suličarje ( verjetno sem bil edini ) , vetra praktično nič, za piko na i je bila pa še odprta koča, kjer je zapasal ravno prav ohlajeni radler. Tako se je luštno iztekla moja prva smučarija v tej sezoni. Pa le upam, da bo od te zime še kaj učinka wink


 
Komentar   Dodaj komentar !

Ledno plezanje - Zajzera - La Placche Parallele - Matija 25.01.2016 - 13:00

 
 
                                                       
Fotografij: 19

V čudnih jutranjih urah 23.1. se je zajeten kos AO Idrija (skupno 17 glav živine) odpravil pikati zamrznjene slapove v Zajzeri, Po približno dveh urah in pol vožnje smo se vsi zbrali na parkirišču izjemnega izhodišča, kjer se nam proti jugu odpre teater Montaža, Špika hude police, ter levo Velikega Nabojsa, pod katerim se tudi nahaja zmrznjena voda, ki jih je bila fasala. Temperature so bile odlične, ob štartu -6.5°C in ob povratku na izhodišče v poznih popoldanskih urah -3.5. Skratka, led je držal. Po kakšne pol ure sprehoda skozi gozd in skalnato strugo potoka Zajzera smo prispeli pod slap La Placche Parallele in se opremili za borbo. Štiri naveze so zagrizle v led in v štirih raztežajih preplezale to celotno, pribl. 210m visoko poledico. Tečajniki in simpatizerji pa smo, ob vodstvu plemenske starešine Danilota in fotra tečajnikov Miha, šli čez principe postavljanja varoval in sidrišč v ledu, plezalne tehnike in na koncu tudi dobršen del dneva plezali spodnji del slapu. Dan smo sklenili z obvezno rehidracijo v Hramu pri Aljažu.

~ Matija Kovačič



V petek, 22.1.2016 smo se tečajniki udeležili predavanja Ivana Rejca v OŠ Idrija, kjer smo dobili ob zanimivi vsebini predavatelja navdih in še večjo motivacijo za delo in pridobivanje znanja ter izkušenj v alpinizmu.

Predvidena vsebina sobotne vaje je bila plezanje v ledu in vse kar je povezano z njim, zato so naši inštruktorji iskali slap z dovolj debelo ledeno maso. Ker je letošnja zima mila, je bila odločitev za to, kateri ledeni slap se bo izbralo za našo plezalno akcijo, povezan s tem, da je bila pretekla izkušnja naših mentorjev na slapu v dolini Zajezera zelo dobra in so se odločili, da nas peljejo tja. Pred odhodom smo se pogovorili o potrebni opremi za plezanje v ledu: derezah, cepinih, varnostni opremi (spoznali smo nove specialne alpinistične rokavice) in varovalni opremi. Tečajnikom je bil predvsem nov del varovalne opreme in sicer ledni vijaki.

Ob prihodu k vznožju slapu sta nam inštruktorja Miha in Danilo razložila vse o tehnikah postavljanja »štanta« v ledu z upoštevanjem zakonitosti in pravil. Spoznali smo več vrst možnosti postavitve fiksacije, za spuščanje po ledeni steni navzdol. Spoznali smo tudi ledni vijak, njegovo uporabo v različnih primerih, tehniko vijačenja v led in predvsem tečajniki smo iz poizkusov začeli verjeti v njegovo trdnost in funkcionalnost v ledu. Inštruktorji so nam razložili še način gibanja v ledeni steni, kvaliteto ledu, način hoje z derezi, …

Dan se je stopnjeval: od začetnega spoznavanja z opremo, do strahospoštovanja ob pogledu na ledeni slap ter učenja novih tehnik. Na koncu našega druženja smo bili vsi zadovoljni, ko smo del tega slapu preplezali tudi sami.

~ Jože Tončič

 


 
Komentar   Dodaj komentar !

Teranova - Boris 23.01.2016 - 21:44

 
 
                
Fotografij: 6

Danes smo združili svoje moči vertikalec Luka, čaojevka Simona in seveda jaz, ki sm še vedno idrčan. Ne ravno zgodaj smo se zapeljali na Jezersko in ujeli idaelen taiming s Teranovo. Praktično smo celo smer plezali skoraj sami, izstop je bil pa istočasen treh navez. Razmere so razen nekoliko rahitičnih 3 metrov prvega skoka blizu idealnih, tako da je bila danes to za nas sekira v med smile






 


 
Komentar   Dodaj komentar !

Nad Vršičem - JureL 19.01.2016 - 22:20

 
 
                            
Fotografij: 10

V torek je bilo potrebno preverit, če novice o dobrih razmerah nad Vršičem držijo ...

 

 

 


 

 

 

Radijska obvestila, da je Vršič prevozen le z verigami, so pretirana. Tistih nekaj flik ledu, ki ležijo na cesti z gorenjske strani, sva z lahkoto obvozila. Prvotna ideja je bila, da začneva z Meniskusom in nadaljujeva višje, vendar sva se ob pogledu na suho Robičje raje zapeljala prav na Vršič.

Stopava po široko zgaženi stezi, ki priča o množičnem obisku v preteklih dneh. Grape v Grebencu imajo kar nekaj obiska. Nekaj "navez" je bilo  v Butinarjevi in Pripravniški. Nadaljujeva proti Župančičevi, le to sva si namreč zaželela, in kmalu ugotoviva, da tudi ta ne sameva. Nekje na polovici prehitiva dva somišljenika. Minilo je pol ure in že sva bila čez. Ker pa brez vrha ne gre, jo mahneva še navzgor. Tam sva izvedela, da so razmere v Pripravniški slabe in da so nekateri zaradi kopnega skoka obračali. Tudi prav.

Na sestopu proti Vratcem, se zapičiva v globoko grapo Suheha vrha. Videti je bila lepo narejena, zato jo ucvreva, čez širno smučišče nad Drevesnico. Ob desetmetrskem vstopnem skoku sprva še nekaj pomišljava, saj sneg ni bil najboljše kvalitete, potem pa le zlezeva čez. Kmalu prideva do drugega skoka, ki je bil le še slabše narejen. Od tu sva tudi videla, da je tik pod vrhom precej strmo. Kaj zdaj? Velika verjetnost je, da je višje sneg še slabši, štrika nimava. Torej obrneva - bo pa drugič bolje.

Na sestopu z Vratc pa namesto v dolino, zavijeva še v Butinarjevo. Grapa je dobro narejena, se ji pa množičen obisk že kar pozna. Brž nad skokom je sneg kar nekam votlo donel pod nogami, zato sva jo do vrha raje ubrala po levi varianti.

Tudi tokrat brez analize pr' Firerju ni šlo cool

                                                                                                                     ... za vas razmere preverjala Franci in Jure

 


 
Komentar   Dodaj komentar !

prisilni dopust - BojanP 18.01.2016 - 20:22

 
 
          
Fotografij: 4

Odlično vreme in prisilni dopust je bil razlog za prvo turno smuko. Z Metko Božič sva se iz selle odpravila na »smučišče« kanin in nadaljevala na  Prestreljeniško okno. Razmere za smuko so bile odlične kljub (končno) MALO nižjim temperaturam. :D


 
Komentar   Dodaj komentar !

Podelitvi priznanj in nagrad za vrhunske dosežke v alpinizm. - DaniloS 13.01.2016 - 18:41

 
 

Vabimo vas na podelitvi priznanj in nagrad za vrhunske dosežke v alpinizmu. Vsi, ki se bodo dogodka udeležili naj to potrdijo na e-naslov: alpinizem@pzs.si, do ponedeljka 25. 1. 2016.

 Napišejo naj svoje ime in priimek oz. če gre za skupno prijavo imena in priimke vseh udeležencev in njihov e-naslov.

 Brez predhodne prijave udeležba na dogodku ni možna. V dvorano Galerija boste lahko vstopili preko glavnega vhoda v Gospodarsko razstavišče z najavo na recepciji.

 Za dodatna pojasnila smo na voljo in seveda, upam, da se vidimo.

 
Lep planinski pozdrav,

 Matjaž Šerkezi

strokovni sodelavec PZS

matjaz.serkezi@pzs.si

T:

+ 386 (0) 41 663 446

Vabilo na alpinistično-plezalni večer,

 

podelitev priznanj najuspešnejšim

v alpinizmu, športnem in lednem plezanju ter turnem smučanju

 

 

 

Spoštovani!

 

 

Planinska zveza Slovenije ter njene Komisija za alpinizem (KA),

Komisija za športno plezanje (KŠP) in Komisija za gorske športe (KGŠ)

 

vas v okviru sejma Natour Alpe-Adria vabimo na alpinistično-plezalni večer, kjer bomo podelili priznanja tistim, ki so s svojimi dosežki najvidneje zaznamovali preteklo leto.

 

 

 

Slovesna podelitev priznanj najuspešnejšim alpinistom, športnim plezalcem,

lednim plezalcem in turnim smučarjem leta 2015

 

bo v četrtek, 28. januarja 2016, ob 17. uri

na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (v dvorani Galerija).

 

Prireditev bo obogatena s kratkimi alpinističnimi in plezalnimi filmi.

 

 

 

Vljudno vabljeni!

 

 

Miha Habjan,

načelnik KA PZS

Aleš Pirc,

načelnik KŠP PZS

Jasna Pečjak,

načelnica KGŠ PZS

Bojan Rotovnik,

predsednik PZS

 

 

 

 

-------------------------

Za prevzem brezplačnih vstopnic vas prosimo, da se prijavite na e-naslov alpinizem@pzs.si ali sportno.plezanje@pzs.si.  


 
Komentar   Dodaj komentar !

Registacija članov - DaniloS 08.01.2016 - 17:02

 
 

Poteka ragistracija naših članov ki jih zbiramo najkasneje do 30 . 1. 2016. Kdor ne dostavi podatkov, ne bo registran pri KA.

Pogoji za registracijo.

Člani alpinističnih kolektivov:
 Plačana članarina PZS za leto 2016,
 Plačana članarina za registracijo za leto 2016 (4 €),
 najmanj 10 opravljenih alpinističnih tur v letu 2015 in
 med alpinisti, ki niso opravili potrebnih pogojev, so lahko na predlog odseka registrirani tisti člani odseka, ki aktivno sodelujejo pri delu kolektiva (vodje šol, veterani …), za katerega naj se napiše kratka obrazložitev.

 

Še nekaj napotkov, ki jih obvezno preberite. Svoje člane seznanite tudi s članarino PZS in zavarovanjem. Priloženo imate kratek povzetek najpomembnejših stvari.

Obvezen podatek je tudi EMŠO registriranega. Zaradi tega je prenovljen obrazec, ki ga predpisuje OKS. Podatke bomo sprejemali izključno na priloženem obrazcu in z vpisanimi vsemi potrebnimi podatki.

 

V kolikor vseh podatkov ne bo in le ti ne bodo pravilni ali pomanjkljivi, takšen posameznik ne bo registriran!

 

Izpolnjene obrazce pošljite v obliki kot ste jih prejeli (NE PDF oblika) in v verziji, ki se odpira z Microsoft Office (NE Pages ali Open Office)!

 

Poleg obrazcev je potrebno poslati še:

  • PDF potrdilo o plačani članarini PZS za leto 2016[1] (potrdilo je skupno za vse člane kolektiva z žigom in podpisom matičnega PD / NE POŠILJAJTE ČLANSKIH IZKAZNIC),
  • PDF kopijo potrdila o plačani registraciji KA za leto 2016 skupno za vse registrirane člane alpinističnega kolektiva (Denar za registracijo KA PZS za leto 2016 načelnik odseka nakaže na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za alpinizem, Dvorakova 9, 1001 Ljubljana, TR: 05100-8010489572, Sklic: SI00 11-5-5, s pripisom: registracija KA za 2016).
  •  

 

Razpis je objavljen tudi na spletni strani KA PZS.

 

Želim vam prijeten začetek leta.

 

Lep planinski pozdrav,


 
Komentar   Dodaj komentar !

ZačetekPredhodnji [ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ] NaslednjiKonec
^ Na vrh ^